Zakaj nas tako močno privlači ljubezen, ki je označena kot prepovedana? Zakaj postanejo strast in poželenje intenzivnejša, ko nekaj skrivamo ali vemo, da ni dovoljeno? Naš biološki ustroj, zasnovan za razvoj, reprodukcijo in preživetje, je oblikovan tako, da hrepenimo po stvareh, ki so nedosegljive. Nedosegljivost nas spodbuja, da želimo več in iščemo nekaj novega. Prav hormon nagrajevanja ustvarja občutek, da je tisto, kar nam ni dostopno, še bolj zaželeno.
Ta lastnost je globoko zakoreninjena v naši naravi, kar dokazujejo mitološke zgodbe, kot je zgodba o Adamu in Evi, zgodovina ter naše osebne življenjske izkušnje.
Naboj prepovedanega v odnosih
Ko pridemo do točke, ko nas zamika nekaj, kar nam ni dovoljeno, se v nas razvije napetost in frustracija. Pogosto se to zgodi prav v ljubezenskih odnosih. Morda se spogledujemo s sodelavcem, čeprav smo v zvezi, skrivamo pogovore na telefonu ali si ustvarjamo lažne spletne profile. Misel na neznano in prepovedano nas vzburja, medtem ko v nas poteka notranji boj med omejitvijo in sprostitvijo.
Prepovedana ljubezen ustvarja pogoje za erotiko in poželenje, kar še povečuje njeno privlačnost. Čeprav večkrat ostane le pri fantaziji, jo včasih preplavijo čustva, ki so premočna, da bi jih zadržali, in napetost se sprosti v obliki afere ali prepovedane romance.
Učinki in posledice skritih afer
Ko se prepustimo prepovedani ljubezni, pogosto zaživimo dvojno življenje. Dopamin in občutek užitka dosežeta vrhunec, občutimo privlačnost in samozavest. Igra skrivanja in tveganja nas še bolj vznemirja – vsak trenutek postane bolj omamen, saj obstaja možnost razkritja.
Vendar pa se sčasoma vsaka takšna igra začne ohlajati. Tisto, kar je bilo sprva razburljivo in novo, sčasoma postane rutina. Če temelji odnosa slonijo le na strasti in skrivnosti, bo to neizogibno pripeljalo do padca razburjenja, saj nič ne ostane večno sveže.
Nevrokemija ljubezni in njen vpliv
Ko smo zaljubljeni, se aktivirajo najstarejši deli možganov, odgovorni za motivacijo, obsesijo in nagrajevanje. Ob tem se zmanjša delovanje prefrontalnega korteksa, ki nadzoruje racionalno odločanje. Zaradi tega v fazi zaljubljenosti ne moremo premišljevati o dolgoročnih posledicah naših dejanj, saj živimo v trenutku in iščemo kratkoročno zadovoljstvo.
Takrat se nam morebitne težave – kot so obstoječa zveza, kulturne razlike ali geografska oddaljenost – zdijo manj pomembne. Ko pa hormoni popustijo, se realnost vrne v ospredje.
Premislek o dolgoročnih odločitvah
Zaradi intenzivne strasti v aferi lahko zmotno mislimo, da smo našli ljubezen svojega življenja, kar nas lahko vodi k temu, da zapustimo obstoječo zvezo. Vendar pogosto te afere nimajo dovolj trdnih temeljev za dolgotrajen odnos, zato lahko svojo odločitev pozneje obžalujemo.
Izjeme sicer obstajajo, in včasih se iz afere razvije resnična ljubezen. A če je osnova odnosa le seksualno poželenje, se bodo slej ko prej pokazale razpoke. Zato je ključnega pomena, da večje življenjske odločitve sprejmemo šele takrat, ko se strasti umirijo in smo sposobni razmišljati jasno. Takrat bomo lažje ocenili, ali je vredno tvegati za nov odnos, ali pa lahko občutek živosti poiščemo na drug način, brez skrivanja in afer.
